Zgodovina
Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh je bilo ustanovljeno 13. julija 1919, sami začetki gasilstva v našem kraju pa segajo še dodatnih 15 let nazaj. Že leta 1904 je namreč starološka hranilnica na pobudo vaščanov Virmaš in Sv. Duha nabavila ročno brizgalno in jim jo izročila v uporabo za gašenje požarov. Ročna brizgalna je bila sprva v hrambi pri posestniku »Štefančku« iz Sv. Duha, nato pa v Virmašah pri posestniku »Keklu«, vse dokler niso leta 1912 vaščani s prostovoljnim delom in prispevkom sezidali večje zgradbe za hranjenje vaškega kmetijskega in gasilskega orodja, kasneje poznane po imenu »dom strojne skupnosti«.
Takoj po prvi svetovni vojni, leta 1919, se je pokazala potreba po bolj organizirani obliki varstva pred požarom. Zato se je na pobudo šestih osveščenih prostovoljnih gasilcev sklicalo zbor zainteresiranih vaščanov in se dne 13. julija 1919 ustanovilo »Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh«.
Leta 1920 je društvo štelo 30 članov. Gasilsko delo je takrat temeljilo predvsem na osebnih izkušnjah gasilcev, saj strokovno usposobljenega kadra še ni bilo. Gasilske veselice, ki so se prirejale vsako leto, so bile že takrat pomemben vir financiranja društva. Gasilci so takrat delovali tudi v okviru dramske skupine, ki je v novi zgradbi uprizarjala razne igre, izkupiček pa je namenila vzdrževanju gasilske opreme. Že leta 1921 so tako gasilci lahko k zgradbi dozidali stolp za sušenje gasilskih cevi, leta 1925 so kupili še eno večjo ročno črpalko, v letu 1931 pa že prvo motorno črpalko Rosenbauer – zanimiv je podatek, da je društvu služila še nadaljnjih 41 let.
Po drugi svetovni vojni se je izkazalo, da je gasilskemu društvu na voljo premalo prostora, zato se je leta 1951 začelo na parceli ob domu strojne skupnosti graditi novo poslopje. Finančne zmožnosti društva so bile zelo omejene. Potrebno je bilo veliko materialnih prispevkov, prostovoljnega dela in odrekanja tako s strani gasilcev kot tudi s strani ostalih krajanov, ki so pri delu pomagali. Za gradbeni načrt in tudi za manjkajoči gradbeni material je iz svojih rezervnih skladov priskočilo na pomoč Ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, denar za strešno opeko pa je podarila Zveza borcev Sv. Duh. Leta 1953 je bil gasilski dom zgrajen in dan v uporabo. Nudil je prostorno gasilsko orodišče in tudi garažo za gasilski voz na peresa za konjsko vprego, ki je služil za prevoz motorne črpalke.
Čeprav v arhivu društva o tem ni najti uradnega zaznamka, pa vendar se je verjetno ravno zaradi novega gasilskega doma v Virmašah leta 1953 začelo za društvo uradno uporabljati ime »Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše«. To poimenovanje se je uporabljalo vse do leta 1978, ko se v uradnih dokumentih zopet pojavi in uporablja polno ime »Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše-Sv. Duh«.
Gasilstvo se je počasi krepilo in leta 1959 so virmašanski gasilci svojo opremo že prevažali z gasilskim gumi-vozom, katerega so odkupili od Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš.
Tudi tehnika se je zelo hitro razvijala in leta 1972 je bila tako v gasilskem društvu Virmaše kupljena nova gasilska črpalka Rosenbauer, ki je bila precej bolj učinkovita od stare. Pri tem nakupu so finančno priskočili na pomoč krajani, občinska gasilska skupnost, krajevna skupnost in zavarovalnica Triglav. Zanimiv je podatek, da je bilo v tem obdobju na območju delovanja gasilskega društva postavljenih že 5 bazenov in 32 hidrantov.
Leta 1974 je v gasilskem domu našlo garažo prvo motorno vozilo prostovoljnega gasilskega društva Virmaše. To je bil gasilski kombi, katerega so gasilci odkupili od gasilskega društva Poljane in je bil ob nakupu star že 6 let. Virmašanskim gasilcem je služil še nadaljnjih 15 let.
V gasilskem društvu je bilo v tistih časih tudi kar nekaj mlajšega kadra, katerega je bilo potrebno izuriti za gasilsko delo. V ta namen je bila leta 1980 kupljena manjša motorna brizgalna. Pionirsko članstvo društva se je takrat še močno povečalo, kar se odraža tudi v številnih diplomah, pridobljenih na raznih gasilskih tekmovanjih tistega obdobja.
Leta 1997 je društvo s Kmetijsko in gozdarsko zadrugo Škofja Loka podpisalo tridesetletno najemno pogodbo za dom strojne skupnosti. Dom je bil v zelo slabem stanju, zato ga je bilo potrebno prenoviti. Obnovitvena dela so potekala celi dve leti in se končala s slovesnostjo ob blagoslovu nove freske Sv. Florjana na pročelju doma strojne skupnosti. To fresko lahko na obnovljeni fasadi vidimo še danes.
Leta 1998 je društvo od prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka odkupilo njihovo staro avtocisterno, ki je našla garažo v prenovljenem domu strojne skupnosti. Avtocisterna je držala 6000 L vode in je bila za gasilsko društvo velika pridobitev.
Ob 80 letnici društva, leta 1999, so se virmašanski gasilci lahko pohvalili z novo visokotlačno črpalko v orodnem vozilu. Črpalka je bila zelo primerna za gašenje notranjih požarov, v kombinaciji z avtocisterno pa tudi za gašenje večjih zunanjih požarov. Poleg večjih sponzorjev (Občinsko gasilsko poveljstvo Škofja Loka, podjetje Termo, Zavarovalnica Triglav, Občina Škofja Loka in Krajevna skupnost Sv. Duh) so vgradnjo visokotlačne črpalke s svojimi prispevki podprli tudi številni krajani.
Leta 2001 se je pokazala priložnost, da društvo od Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka odkupi dom strojne skupnosti – tega so imeli gasilci že nekaj let v najemu. Zaradi ugodnejšega lastninskega položaja in ugodne cene doma, se je Upravni odbor društva za nakup tudi odločil.
Leta 2002 in 2003 je gasilsko društvo večino svojih moči usmerilo v obnovo »doma strojne skupnosti« oziroma sedaj že novih prostorov gasilskega doma. Prenova je bila temeljita. V notranjosti doma se je na 8 stebrih postavila nosilna plošča, uredila se je poveljniška soba in stranišče ter tudi stopnišče v prvo nadstropje.
Leta 2003 se je zaradi prostorske stiske, kljub še ne popolnoma dokončani notranji obnovi doma, v nove prostore že preselilo orodišče. Tega leta se je prodalo tudi staro 6000 L avtocisterno in od prostovoljnega gasilskega društva Stara Loka odkupilo gasilsko vozilo-cisterno GVC 16/30.
Na osnovi dobrega finančnega stanja društva, ki je bilo posledica večletnega varčevanja, trdega dela prostovoljnih gasilcev in nekaj zelo uspešnih gasilskih veselic, se je Upravni odbor društva leta 2008 odločil, da se obnovo novih prostorov društva razširi še z dvigom ostrešja in se tako nad gasilskim orodiščem pridobi še uporabno večnamensko dvorano, ki je bila predana svojemu namenu v letu 2009.
Ob 90-letnici obstoja leta 2009 je društvo pridobilo novo gasilsko vozilo GVC 16/25 na podvozju MAN. Levji delež finančnih sredstev za nakup je prispevala Občina Škofja Loka, 10% vrednosti vozila in opremo v celoti pa je moralo prispevati društvo samo.
Poleti 2009 smo odprodali obe stari vozili TAM 130 in TAM 80. Kupili so ju gasilci iz DVD Muć iz okolice Splita na Hrvaškem. Tako smo pridobili sredstva, s katerimi smo si v oktobru istega leta kupili gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1, proizvajalca Opel.
V istem letu smo uspeli urediti lastništvo zemljišča, na katerem stoji leta 1951 zgrajen del gasilskega doma. To zemljišče je bilo namreč že vse od začetka gradnje v lasti »Zidančkovih« in kljub več poskusom predhodnikov se te zadeve ni uspelo rešiti. Prav ob 90-obletnici pa se je ob pomoči Občine Škofja Loka dokončno uredil tudi ta dolgoletni problem.
Leta 2009 je bila urejena tudi okolica gasilskega doma. Razširjen in asfaltiran je bil uvoz v garaže na vzhodnem delu gasilskega doma, na zahodnem delu pa je bilo urejeno manjše parkirišče. Pri tem je izdatno pomagala Krajevna skupnost Sv. Duh.
Tik pred 100 letnico smo se v letu 2018 lotili celovite energetske sanacije gasilskega doma. Uredili smo odvodnjavanje meteornih in zalednih voda in obnovili hidroizolacijo temeljev. Zamenjali smo okna in vrata na domu ter izdelali novo termoizolacijsko fasado. Hkrati smo obnovili še napušč ter prebarvali gasilski stolp, tako da je tudi naš gasilski dom v Virmašah, pričakal visok jubilej društva v polnem sijaju.
Ob koncu kronološkega pregleda delovanja prostovoljnega gasilskega društva Virmaše-Sv. Duh se spodobi navesti še gasilce, ki so skozi 100 letno zgodovino prevzemali vodilne funkcije društva, ga uspešno vodili in mu vsak v svojem obdobju pustili svoj pečat.
Poznani predsedniki društva so:
- Janez Žontar (xxxx-1956),
- Anton Uršič (1957-xxxx),
- Peter Triller (1970-1987),
- Karel Triller (1987-1991),
- Danica Langerholc (1992-1996),
- Primož Križnar (1996-1998),
- Matija Tomšič (1998-2004)
in
- trenutni predsednik je Igor Juričan (od leta 2004 dalje)
Poznani poveljniki društva pa so:
- Janez Križnar,
- Ciril Ravnikar,
- Polde Štibelj (letnice obdobij njihovega poveljevanja na žalost niso poznane),
- Peter Triller (1966-1970),
- Vinko Pivk (1970-1976),
- Jože Urh (1976-1984),
- Karel Triller (1984-1987),
- Jože Urh (1987-1992),
- Igor Juričan (1992-1995),
- Simon Zakotnik (1995-1998),
- Boštjan Ravnihar (1998-2018) in
- trenutni poveljnik je Janez Urh (od leta 2018 dalje)
Iz vsega navedenega v tej kroniki je razvidna močna volja domačih gasilcev in tudi ostalih krajanov pomagati sočloveku v stiski in zaščititi njegovo imovino. Splošni tehnološki razvoj je bil v zadnjih desetletjih vse hitrejši in intenzivnejši. Temu primerno se je bilo in se je še vedno primorano razvijati tudi naše gasilsko društvo. Velik napredek je lahko opažen tako na organizacijskem kot tudi na operativnem področju. Razvijamo se v moderno, strokovno in dobro organizirano gasilsko društvo, katerega glavni namen obstoja pa je še vedno isti kot ob njegovi ustanovitvi 13. julija 1919, tj. pomagati našim sovaščanom in tudi drugim v nesreči.
Na pomoč!
Virmaše, 2.6.2019